Navodilo za izdelavo orodja za oceno tveganja

1. Uvod

Vaš cilj je izdelati/oblikovati vsebino spletnega interaktivnega orodja za oceno tveganja (OiRA) za določene dejavnosti ter tako pripravljeno prilagojeno orodje ponuditi podjetjem v tej dejavnosti.

Orodje OiRA temelji na stopenjski metodi ocenjevanja tveganja, aktivnosti si sledijo v 5-ih korakih:

• Priprava > končnim uporabnikom (podjetjem) predstavimo oceno tveganja za izbrano dejavnost,
• Identifikacija > končni uporabnik pregleda tveganja/nevarnosti ter odgovori z DA ali NE
• Vrednotenje > končni uporabnik ovrednoti vsako prepoznano tveganje/ nevarnost
• Akcijski načrt > končni uporabnik izpolni akcijski načrt z ukrepi za zmanjšanje ali odpravo vseh ugotovljenih tveganj
• Poročilo > akcijski načrt je poročilo, ki ga lahko končni uporabnik shrani ali natisne

1.1 Osredotočenost na končnega uporabnika

Pomembno je, da ste osredotočeni na vašega končnega uporabnika: mikro in malo podjetje (delodajalec in delavec(i)) ter na strukturo orodja za oceno tveganja, ki mora kar najbolj zajeti običajne/dnevne aktivnosti podjetij; končni uporabnik razmišlja in deluje v okviru svojih lastnih poslovnih procesov.

Mišljenja strokovnjakov se pogosto razlikujejo od prakse končnega uporabnika. Slednji razmišlja v okviru svojih lastnih delovnih postopkov in uporablja svoj lastni jezik. Nekaj primerov:

• strokovnjak pomisli na fizično obremenitev; končni uporabnik na fizično delo
• strokovnjak pomisli na toplotne razmere v delovnem okolju; končni uporabnik na delo v vročini/v mrazu
• strokovnjak misli na varnost in ustvari modul, ki vključuje vse, kar zajema določeno področje; končni uporabnik pa lahko pomisli na primer na odprtje in zaprtje trgovine in s tem povezane aktivnosti ali na primer na ukvarjanje z agresivnimi strankami ter kako ravnati v takih primerih.

1.2 Uporaba enostavnega besedišča

Vsebine orodij naj bodo oblikovane tako, da so skladne z načinom razmišljanja in delovanjem končnega uporabnika. Razumljiva vsebina z izvedljivimi ukrepi olajša izvajanje akcijskega načrta za odpravo oz. zmanjšanje tveganj.

Drug pomemben vidik je uporabljen jezik. Jezik naj bo enostaven in razumljiv brez dodatnih razlag. Uporabljamo izraze, ki so podjetjem znani in običajni.

Z uporabo kratkih stavkov (najbolje ne daljših od deset besed) v razumljivem, vsakdanjem jeziku, bo preprečen odpor končnega uporabnika. Obenem pa bo uporabniku omogočena pravilna uporaba orodja OiRA ter posledično korektno izdelana ocena tveganja.

Orodje na začetku ponudi možnost, da napišemo kratko uvodno besedilo s pozitivnim in spodbudnim sporočilom, ki se nanaša na:

• pomembnost ocene tveganja
• dejstvo, da ocena tveganja ni nujno zapletena (ideja je predstaviti uporabniku prijazno orodje za olajšanje in pospešitev izdelave ocene tveganja)
• dejstvo, da je orodje posebej oblikovano za potrebe podjetij določene dejavnosti

Besedilo ne sme biti predlogo, saj v nasprotnem primeru končni uporabnik zgubi motivacijo za uporabo orodja.

2. Ekipa

Čeprav je pomembno, da je projektna ekipa obvladljiva v smislu števila članov, naj jo po možnosti sestavljajo:

• predstavnik(i) delodajalcev
• predstavnik(i) delavcev
• razvijalec OiRA
• strokovnjak za varnost in zdravje pri delu (s poznavanjem dejavnosti)
• končni uporabniki (na primer vodstvo ali osebje iz podjetij, sindikalni predstavniki itd.)

3. Struktura

3.1 Hierarhično oblikovanje vsebine

Pred pričetkom oblikovanja orodja OiRA, si odgovorite na številna vprašanja v zvezi s temami, ki jih boste vključili. Temeljit razmislek o strukturi se bo kasneje obrestoval, zato module definirajte na način, ustrezen končnim uporabnikom.

Sistem ponuja način za združevanje modulov, podmodulov in vrst tveganj. Namen združevanja je olajšati/poenostaviti končnemu uporabniku izdelavo ocene tveganja.

Orodje za oceno tveganja sestavlja naslednje:

MODULI = teme (lokacije, dejavnosti, aktivnosti…)

Primer:

Modul 1: Pranje las (dejavnost frizerstva)

PODMODULI (niso obvezni) = podteme

Primer:

Podmodul 1: Drža pri delu

Podmodul 2: Stik z vodo in kozmetiènimi izdelki

TVEGANJA = opis pravilnega/ustreznega stanja (trdilna oblika)

Primer:

1.1 Mesto za pranje las je prilagodljivo

2.1 Delavec ima na razpolago primerno osebno varovalno opremo, npr.: varovalne rokavice za enkratno uporabo

REŠITVE = preventivni ukrepi za reševanje težav, priporočeni s strani stroke

Primer:

1.1 Zagotovljeni so redni odmori za počitek med fizičnim delom

2.1 Uporaba neprašnih proizvodov

Sistem ponuja tudi naslednje možnosti, da:

• izpustite en/celoten set modulov v primeru, ko vsebina ne ustreza aktivnostim podjetja
• ponovite nekatere module, če ima podjetje več lokacij.

3.2 Opis tveganja v trdilni obliki

Ko ste določili osnovno strukturo orodja za oceno tveganja, lahko pričnete s prepoznavanjem in obrazložitvijo posameznih tveganj.

Sistem deluje preko navajanja trditev; to pomeni, da določa, kdaj je situacija »v redu« (cilj, ki ga je potrebno doseči). V primeru, ko končni uporabnik trditev ne potrdi, situacija »ni v redu«.

Note

Primer: Delovno mesto je ustrezno osvetljeno.

Odgovor končnega uporabnika je nedvoumen, bodisi »DA« ali »NE«. Če končni uporabnik odgovori z NE (= situacija ni v redu), potem se prepoznani problem avtomatsko prenese v nadaljnje postopke akcijskega načrta. Končni uporabnik bo moral predlagati ukrep(e) za rešitev tega tveganja.

3.3 Upoštevanje različnih vrst tveganj

Izbirate lahko med tremi vrstami tveganj:

• prednostno tveganje: nanaša se na tveganje, ki je prepoznano kot eno izmed visokih tveganj znotraj dejavnosti

  Note

  Primer: Delo na višini v gradbeništvu: Gradbeni oder je postavljen na trdni podlagi

• tveganje: nanaša se na obstoječa tveganja na delovnem mestu ali na tveganja, povezana z izvedbo dela

Note

Primer: Vsi pisarniški stoli so nastavljivi

Za prepoznavo in ovrednotenje zgoraj navedenih vrst tveganj je pogosto treba opraviti pregled delovnega mesta (ogled delovnega mesta, iskanje možnih virov nevarnosti in tveganj; posvetovanje z delavci…).

• politika: nanaša se na dogovore, postopke in odločitve vodstva, v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu

  Note

  Primer: Vodstvo se s proizvajalci/dobavitelji redno posvetuje o alternativnih varnih proizvodih.

Izjavo politike podjetja je mogoče oceniti kar za pisalno mizo (pregled delovnega mesta ni potreben).

3.4 Vrednotenje tveganja

Raven oz. stopnjo tveganja vrednotimo z eno izmed dveh metod:

• z ocenjevanjem: z izbiro med visoko, srednjo ali nizko
• preko izračuna: ločeno vrednotenje verjetnosti, pogostosti in resnosti. Orodje OiRA bo nato samodejno izračunalo tveganje in določilo prednostne ukrepe uporabnika.

Končnim uporabnikom v koraku »Vrednotenje« ne bo treba vrednotiti naslednja tveganja:

• prednostna tveganja (privzeta nastavitev jih ocenjuje kot »visoka tveganja« in so kot taka prikazana tudi v akcijskem načrtu),
• politike (politika ne sodi med tveganja).

3.5 Predlagajte rešitve

Dejavnost je na splošno dobro obveščena o tveganjih, za katera velja, da vodijo do nezgod pri delu oz. do poklicnih bolezni. Pri iskanju rešitev za »tveganja dejavnosti«, lahko za pomoč končnemu uporabniku vključite rešitve, ki jih priporoča dejavnost/strokovnjaki.

Pri izdelavi akcijskega načrta bo končni uporabnik tako imel možnost, da izbere rešitve in jih predela (prilagodi besedilo) glede na situacijo, ki prevladuje v njegovem podjetju.

Note

Vsi potrebni dokumenti so na voljo na spletni strani OiRA orodje skupnosti. http://www.oiraproject.eu/doc/